»Na svoje grozljivo srečanje na dvorišču in potem v gradu samem, kamor so nas vodili na obisk h gluhonememu očetovemu stricu skozi 'kletke', obdane z mrežo, v katerih so poskakovali goli 'ljudje', podobni bolj opicam, saj so na nas kričali – tako so se z nami sporazumevali, osebje pa jih je 'umivalo' ali mirilo s curki vode –, sem se spomnila večkrat.«